Ob obisku ljudstva Himbi v Namibiji nam je njihova pripadnica razkrila vse lepotne rituale, ki se jih poslužujejo, vključno z deodoriranjem. Znano je, da se njihove ženske ne umivajo, saj živijo v enih izmed bolj težkih klimatskih pogojev - v puščavi in pomanjkanju pitne vode. Kar pa ne pomeni, da ne skrbijo za osebno higieno. Na kožo nanašajo rdečo oker (ki jih ščiti tudi pred soncem), dnevno izvajajo zeliščno dimno kopel, kot deodorant pa uporabljajo mešanico masti ter eteričnih olj rastlin, ki jih nabirajo v bližnjih hribih, večinoma mire. Deodorant je zagotovo zelo učinkovit, saj Himbe nimajo neprijetnega vonja.
Obisk Himb me je spomnil na to, da je zgodovina deodoriranja zelo dolga in univerzalna. Že tisoče let se ljudje poslužujemo različnih metod prekrivanja telesnega vonja. Vendar, kako smo prešli iz uporabe začimb in zelišč do modernih deodorantov?
Prvi ljudje se najverjetneje niso ukvarjali s tem, kako dišijo, saj so morali skrbeti za pomembnejše stvari, za preživetje. Antropologi menijo, da jim je telesni vonj pri tem celo pomagal, saj je odganjal potencialne plenilce. Z opuščanjem nomadskega življenja so se oblikovale vasi in nato mesta. S tem pa so se ljudje razvili v bolj zapletena družbena bitja ter se posluževali nekaterih presenetljivih taktik, da bi pregnali neprijeten telesni vonj.
Prvi znani zapisi o deodoriranju prihajajo od starih Egipčanov, ki so neprijeten telesni vonj prikrivali s parfumiranimi kopelmi ter aromatičnimi olji. Kot deodorant so uporabljali tudi zdrobljene stroke rožičevca, kadilo in celo kašo. Ženske so si na glavo namestile kroglice dišečega voska, ki so se čez dan počasi topile in tako širile prijeten vonj ter prikrivale manj prijetnega.
Tudi stari Grki in Rimljani so znani po tem, da so se nenehno kopali in mazali s parfumskimi olji. V srednjem veku pa je Cerkev goloto označila kot slabo - celo med kopanjem! Ker je večina meščanov uporabljala kopališča, so se ljudje nehali redno kopati. Čeprav so se tudi bogati prenehali redno umivati, pa svojega vonja niso nehali prikrivati s parfumi. Mešanica parfuma in telesnega vonja verjetno ni bila najbolj prijetna!
Situacija je ostala nespremenjena vse do izuma deodoranta konec 19. stoletja. Ženske so se proti telesnemu vonju borile z rednim umivanjem, nekatere pa so med obleko in prepotene pazduhe namestile bombažno ali gumijasto zaščito za obleko v obliki polmeseca. Vendar je bil najbolj zanesljiv način, da se je ženska spopadla s telesnim vonjem, uporaba parfuma - veliko parfuma. V tistem času pa telesni vonj za moške ni veljal za takšno težavo, saj je odražal možatost.
Prvi komercialni deodorant Mum, ki je kot aktivno učinkovino vseboval cinkovo spojino, je leta 1888 patentiral ameriški izumitelj iz Philadelphije. Ta deodorant je bil v obliki paste in se je nanesel na pazduhe, vendar pa ni bil toliko učinkovit pri absorbciji vlage, pa tudi vonj ni bil najbolj prijeten. Razvoj deodorantov pa se je nadaljeval, kar je leta 1903 pripeljalo do izuma prvega antiperspiranta Everdry. Ta antiperspirant je vseboval aluminijev klorid v tekoči obliki, ki se je nanesel na bombažno kroglico in obrisal na kožo. Vendar je kislost aluminijevega klorida povzročila pekoč občutek in draženje pod pazduhami.
Podjetje Mum je leta 1931 kupila družba Bristol-Myers. Izumiteljica Helen Barnett Diserens je za podjetje razvila aplikator za nanašanje deodoranta s kroglico – prvi roll-on. Bristol-Myers je začelo ta izdelek tržiti leta 1952 pod imenom Ban Roll-On. Prvi aerosolni deodorant Right Guard podjetja Gillette je prišel na trg v začetku 60. let prejšnjega stoletja in hitro postal priljubljena alternativa kremam in stikom. Toda konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je ameriška FDA prepovedala glavno sestavino aerosolov, aluminum zirconium, zaradi dolgoročnega tveganja za zdravje pri vdihavanju kemikalij. To je skupaj s poškodovanjem ozonskega plašča vodilo v hiter upad priljubljenosti aerosolnih deodorantov.
Kot vidimo, smo se ljudje vedno posluževali bolj ali manj uspešnih načinov za zaščito pred neprijetnim vonjem, ki bi nam zagotavljala samozavest tako v lastni koži, kot ob interakciji z drugimi, kar je dandanes ob hitrem in aktivnem življenjskem slogu še toliko bolj pomembno. Deodorant uporabljamo skoraj vsi, od najstnikov do starejših oseb. Pri tem pa se zavedamo in pričakujemo, da bo rešitev prijazna do našega zdravja, okolja in čutil oseb, ki nas obdajajo.
Zaradi številnih pomislekov glede varnosti sestavin tradicionalnih deodorantov in antiperspirantov se je v zadnjih letih močno povečalo povpraševanje po povsem naravnih rešitvah, kot sem že pisala v svojem blogu. S tem zavedanjem, smo v Miri razvili vrhunski naravni deodorant, ki ti ponuja vse, kar potrebuješ - učinkovitost, izjemen vonj in enostaven nanos (roll- on), hkrati pa je prijazen do kože.
Zakaj izbrati Miri naravni deodorant s kroglico?
🍀 celodnevna zaščita
🍀 izjemen vonj
🍀 brez sode bikarbone in drugih dražilnih sestavin
🍀 veganski in proizveden brez krutosti
🍀 brez aluminija in sintetičnih dišav
🍀 dermatološko testiran
🍀 ne maši por in ne pušča madežev na oblačilih
🍀 brez mikroplastike
Miri, najboljše za okolje in tvojo kožo.
